Med vseki kliki in klepeti pa treba tudi kaj delat. Nekaj neobhodno potrebnih stvari, da družina funkcionira, a o kuhanju in likanju kdaj drugič. Nekaj za dušo in finančno neodvisnost, o tem pa danes in zdaj. Da je kvačkanje in pletenje moja stara velika ljubezen, ne morem skrit in to ve marsikdo. Je pa bila ta ljubezen nekaj časa globoko potlačena tja med prah in naftalin, ker so imeli otroci in služba enostavno prednost. Potem je udarila bolezen in za nekaj časa onesposobila roke, takrat sem se v sebi dokončno poslovila od svoje ljubezni. ni mi bilo lahko v duši, ampak kar se mora, se pač mora. Potem prva operacija, potem druga operacija in končni rezultat skoraj odličen, leva roka kot nova, desno so sicer operaterji pokvarili, ampak če je volja je tudi moč in po prvih poskusih in novem prijemu kvačke in pletilk v roke je delo steklo :) aaaaaaaaaaaah božansko, prvi šal...pa kapa...pa še en šal...pa pulover za hčerke...pa božična darila za vsakogar nekaj, pa gamaške za male sončke...toooooooooooo, spet lahko delam, kar imam najraje. Pa kaj, če počasneje kot nekoč, pa kaj, če drugače kot nekoč, pa kaj, če kljub bolečinam uživam...
In med vsemi užitki sem se nekega dne odpravila čez mejo v Italijo ( saj ne, da imam par sto metrov do meje :P ) in med nakupovanjem blaga za šivanje prefirbcam tudi vse, kaj je novega na policah. Med literaturo za ustvarjanje mi je pogled obstal na mali knjižici s kvačkanimi torbicami, mah, nč posebnega. Pa mi prodajalec reče, da če želim poskusiti kaj novega, ima tudi materijal za tiste torbice, ima tudi "fetucio". Pokaže mi velike kolute širokih trakov različnih maetirjalov, različnih barv...iz tega naj bi skvačkala torbico????? Ma tip se verjetno heca, odložim knjižico in grem domov. Moj naslednji obisk trgovine je bil kmalu za tem. Spet popasem firbec, kaj ima novega in spet se prlepim na tisto knjižico...naključje? Pogledam v košaro s trakovi...kupim kilogram fetucie ( ja, na kilo se tole kupuje ) kupim par ročajev in grem domov. Hja, ok, kaj pa kvačka???? treba desetko, doma je nimam...hop nazaj po kvačko, zvečer pa prvi poskus...uspešen, zaspala sem zadovoljna. Ma ko se zdaj, po petnajstih skvačkanih torbicah ozrem na prvo, je tako simpl, tako nedolžna v svoji preprostosti...
Ja, zdaj jih je že veliko, nekatere še doma, nekatere se potepajo z novimi lastnicami po svetu, tudi v tujini, ja. Obožujem jih moje kvačkanke, vsaka je bila narejena s svojo energijo :) zato je vsaka unikum :) Tudi današnja, srebrna večerna torbica je nekaj ekstra...
Aaaaaaah, ljubim delo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar