torek, 03. september 2013

CRAFT-alnica četrtič

     Ja ja, je že tako, da včasih zmanjka ur v dnevu...noro je zadnje dni, no, tudi tedne, noro...zato bom samo prilepila semkaj mojo škatlico presenečenja, explosion box, ki ga jutri oddam naročnici, da lepo zapakira in odda mladoporočencema, jaz pa še zadnjo minutko oddam tole škatlico za izziv na craftalnico :)












 
 
Še povezava do meni ljube CRAFT-alnice in že me več ni...

torek, 27. avgust 2013

Eno samo sladkanje :D

     Ja ni kej, treba bo dobit kak priročnik o bloganju, navodila o uporabi, po možnosti v slovenščini. Včasih mi uspe prit na kak lep, zanimiv, pisan blog, a kaj, k ne znam shranit povezave, ne znam dat med "priljubljene"...skratka ne znam ohranit sledi, kot bi na frišno zapadel sneg...
     Na otočku sem danes prebrala, da naša zo-ja ponuja sladkarije...pa kaj, če redijo, pa kaj, če zobje bolijo, sladko je sladko...ah ne, ne verjamem, da je skrila škodljive sladkarije v svojem cukrčku :D mislim, da bo kej mmmmmmmmm očarljivega za ustvarjanje...ne bi se branila, priznam, če bi ga dobila...a za to je potrebno nekaj storiti...slediti njenemu blogu, to sem že pred časom uspela...potem napisat komentar pod bonbonček, o ja, to sem znala :D potem pa je treba še njen bombonček nalepit na svojmoj blog in prlimat tudi povezavo nazaj do njenega...ops, tukaj pa mislim, da bom zmrznila :( no, kukrkoli, če kdo to bere, vam priporočm, da si pogledate njen blog http://zo-ja.blogspot.com/2013/08/200-objava-cas-za-bonboncek.html?showComment=1377614974033#c1693641045789972056 punca dela tako krasne stvari, da jih jaz vedno znova občudujem...
     Občudujte jih še vi :)

ponedeljek, 26. avgust 2013

Božični prazniki sredi poletja?

      Zakaj pa ne, potico prodajajo celo leto...no sej ne, drevešček je še na podstrešju in jaslice lepo v škatli poleg, ampak ja, v mojem Raju so praznične voščilnice že v izdelavi :) Da prehitevam, mi je jasno, če drugo ne, so dnevi kljub minulemu dežju še zelo topli in z možem še nisva pošlatala morja letos, to naju še čaka. Otroci pa so vsi trije že pokoristili svoj dopust. Tamala si že riše plane za prvi srednješolski dan, tavelika dva imata še mesec dni časa, da se nadelata in zaslužita žepnino za študenstko žuranje. Ja midva bova pa šla na lepše...
     Ampak dokler mi ni treba v valigo tlačit kopalk in bunde, ker človk itak ne ve, kdaj ga vreme lahko preseneti in jaz kot ziheraš vzamem vedno "malo" rezerve, no, dokler mi ni treba tega delat, se lahko doma igram umetnico :D glavna umetnina mi še vedno ostane njiva, tam ni mogoče čakat, ko je delo, treba delat, ampak moje papirnato ustvarjanje laufa...ja ja, nastale so prve štiri božične serije, no praznične, vsi pač ne postavljamo Božiča na prvo mesto. In idej za nove serije so še kako jasno izoblikovane, ampak bodo malo le počakale, mogoče tja do oktobra...ali pač, kdo ve, mogoče me že zvečer prime, da prlimam kako snežinko...
     Tole pa za vzorec...



 
 

 
 

 
 

 
 



     Sej sm vedla, da nekaj ne bo štimalo, jih je že pet, ampak ok, kakšna rezerva ne škodi ;) zdaj pa via kuhat, vi se pa radi imejte do mojega naslednjega blogerskega javljanja...

četrtek, 15. avgust 2013

CRAFT-alnica tretjič :)

     Pa je spet v koledarju datum z rdečim :) zunaj je nebeško modro nebo, zrak je lepo opran, jutro diši po svežini :) kako tudi ne bi, saj smo včeraj končno dočakali dež. Ozračje se je ohladilo in jaz sem ponovno oživela. Ne, res ne prenašam vročine, muka mi je dihat na škrge, muka...ampak ja, kmalu bo jesen in bom pozabla na to peklensko vročino...
     Tudi v mojem Malem Mavričnem Raju diši po hladu, diši po zimi, potici, Božiču...ja, moje zadnje voščilnice so obarvane praznično :) zame najlepši prazniki, december mi je sploh najbolj pri srcu, od malega :) ne maram sicer bleščečega kiča, ampak tudi brez tega je lahko vzdušje čarobno...že vonj cimeta me pelje po svoje, obožujem ga...no, do tja je še daleč, mogoče bom do takrat šla še kdaj skočit v morje, ampak ja, papirnate priprave so usmerjene na zimske praznike. In tako sem za tokratni izziv na CRAFT-alnici izbrala božično tematiko...vintage stil...skico je določila Andreja...sej je čisto izi, sem si rekla...hja, za vraga izi, priznam, da sem se namučila s tole voščilnico, pa papirček sem, pa papirček tja, pa ta bo uredu, pa ne bo uredu, pa ta bo preozek, pa ta...jao no, cel dan se sestavljala pa odstavljala in zvečer končno zlepila skupaj...ja, sem zadovoljna, za prvo tako postavitev sem zadovoljna :) evo, prijavljam jo na tokratni izziv v oceno majstricam :)
   Zdaj pa počasi novim zmagam naproti, paradajz me čaka, noče sam v skrinjo :D




 
 
Še povezava do CRAFT-alnice http://craft-alnica.blogspot.com/ 
 
 

četrtek, 01. avgust 2013

Fuuuuuul vesela, pa kaj, če se komu zdi malenkost...

     Ja ja, fuuuuuuuuuuuuul sem vesela že od snoči, sem prav veselo tudi spala in še bolj vesela vstala in še malo bolj vesela, ko sem še jutranjo novico prebrala...zakaj že????
     Ja, včeraj sem bila prvič v svojih 43. letih zemeljskega življenja izžrebana za nagrado, prvič!!!! No, vsaka stvar je enkrat pvič in jaz sem res zelo vesela. Na Facebooku je trgovina Rayher pripravila poletno igrico voščilnic s šablonami Marianne design in ker imam jaz precej teh šablon in precej voščilnic s temi šablonami, sem par svojih tja tudi prlimala...Bognedaj, da bi vse, bi zapolnila stran za mesec dni naprej :D no ja in žreb mi je bil tokrat naklonjen in evo, prejela sem njihovo nagrado, šablono, papir in trak Marianne design <3 ja lep vintage papir, priznam, precej sem jih že kupila njenih in so krasni in kvalitetni, ampak tega še nimam :) pa trakec je trakec, vedno uporabna stvar pri voščilnicah :) in ja, šablona yes yes yes take še nimam, priznam pa, da sem si jo že ogledovala <3 ja ja, bogatejša bom pa par novih stvari, ki jih bom zelo koristno uporabila, ideje so že od sinoči prpravljene v glavi :) mah ja, sej vem, mogoče sem kot mali otročiček zdej, ampak ja, prva nagrada je pač prva <3 res še enkrat hvala Rayher <3 res, da so sinoči na facebooku nekateri zmajevali z glavo, češ za tako malenkost se tako veseliš...ja ja, vem, slovenski nacionalni šport imenovan foušija pač ne pozna poletnega premora, ampak ja, jaz grem mimo tega in se požvižgam na to, sem vesela že s tem, da vidim, da je moje delo ljudem všeč, tudi takim z dolgo ustvarjalno kilometrino za sabo. Sem pa te nagrade res vesela, ker je zelo uporabna :)
     Aja, zjutraj pa sem od Rayherja prejela še eno novico, ki mi je še bolj polepšala dan...dosti bolj...a o tem kdaj drugič <3

Pa senčko poiščite in radi se imejte...do naslednjič :)

nedelja, 28. julij 2013

CRAFT-alnica drugič :)

     Kako čas teče...ja ja, sej vem, vedno enako, ampak meni zadnje čase kar nekam hitreje, še malo in bo Božič...do takrat bo pa treba še mrskej nardit, drva sekat, pa krompir pobrat...eh, danes je nedelja, ne bi o delu, vsaj ne o takem, težaškem :) pa še vroče je, peklensko vroče, napovedujejo najtoplejši dan tega leta...tudi prav, jaz sem si odprla klimo in gas :)
     Danes poje sizzix, dela se zaloga za jesenske dni, se počutim ko hrček, ko si dela zalogo :) ampak lepše je delat, če je pred mano kup izrezanih oblik, pa poštampiranih papirčkov, je kot v trgovini, izbiraš izbiraš, a na koncu vpraša prodajalko po nečem, česar nimajo...ja ja, jaz štancam, ma ko lepim sigurno treba še kej poštancat zadnji hip :) no vedno so poleg tudi trakci, taki in drugačni, za dekoracijo se ve. In ker je na CRAFT-alnici Janja tokrat izbrala meni ljubo temo, tokrat je govora o trakcih in penteljcah, sem se vzdržala in neobjavila nekaj svojih zadnjih, da jih lahko objavim tukaj in zdaj, prvič :) pa drugič :) in tretjič :) tri za nov izziv :)
     Zdaj pa po limonado in možgane na off, pa radi se imejte do naslednjič :)


Kdo pravi, da roza in rdeča jne gresta skupaj...pa bež trakec v borduri...


Do nedavnega sem tole vijolično barvo povezovala samo z žalnimi trakovi na vencih, po novem jo obožujem...z belim organza trakom in temno modrim ožjim trakcem...


Meni najljubše zemeljske barve...v kombinaciji z zlato, za zlato poroko in bež trakom z rinkami...
 
No, pa še povezavo do meni vedno bolj priljubljene CRAFT-alnice prilepim http://craft-alnica.blogspot.com/

torek, 23. julij 2013

Tamarin bombonček

Hja hudir je s temi elektronskimi napravami, preden jst skapiram, kaj je treba nardit, da bo zadovoljeno vsem pravilom :D no, bila sem na Tamarinem blogu, si nahranila oči ob njenih slikah in videla, da sladkosnednim tala bonbončke in kaj je lepšega kot se pod večer poletnega dne malo posladkat??? Ne vem, če bo zadovoljeno njenim kriterijem, ampak slikco limam tukaj :)



Pa en lep zaključek poletnega dne vam želim :)

ponedeljek, 15. julij 2013

Moj prvi papirnati izziv - CRAFT-alnica

     Vem ja, popolnoma sem padla v papirčkanje, ampak še vedno se mi pozna, da nimam kilometrine. So pa odzivi na moje izdelke pozitivni, zato sem se odločla, da sodelujem na izzivu CRAFT-alnice. Do sedaj sem tam samo občudovala izdelke, zdaj se bom postavila drugim ob bok tudi sama, da vidim s strani profesionalk na tem področju, kaj bodo imele povedati...upam, da dobim kakšno ustvarjalno kritiko, da bom lažje popravljala svoje ustvarjalne napake...
     Tokratna tematika je "Rostni dan praznujem" v čast spletne trgovine Mavelu, ki praznujejo prvo leto delovanja. jaz sem jih spoznala pred kratkim in so zelooooo prijazni :) kot so tudi vsi ostali, kjer nabavljam materijal :) Na tokratno temo sem izdelala tri nove voščilnice, ki jih z veseljem prvič delim na svojem blogu....




Prva je v mareličnih odtenkih za njen rojstni dan
 
 
 
 Druga je v bordo roza odtenkih za njen rojstni dan, z ljubeznijo...
 
 
 
 Tretja je pogled skozi okno na rojstnodnevno zabavo...


http://craft-alnica.blogspot.com/2013/07/izziv-86-rojstni-dan-praznujem.html


sreda, 10. julij 2013

Mama, piši dnevnik!

     Mame smo ponavadi na svetu tudi zato, da učimo svoje otroke, kako je treba živet po normah...ja, sej vem, nisem glih izumitelj tega napisa, tole se je spomnil nek psiholog, čigar ime sem pozabila ali sploh nikoli vedela. Je sicer malo preveč splošno za moje pojme, ampak v globali drži, mame smo tudi za to na tem svetu. Ja ja, sej očetje tudi... je pa res, da moramo biti tudi starši včasih učenci svojih otrok, svet stoji na mladih in pametni starši svoje otroke poslušajo in se tudi od njih učijo...ja ja, tole je moj del, priznam :) no, jaz se od svojih treh otrok kar veliko naučim...
     Ena lekcija je bila seveda tudi o blogu. Me zadnjič najmlašja hči pobara, če redno pišem blog...
     "Kaj misliš s tem "redno" ?" sem jo vprašala.
     "Ja mama nooooo, saj to je vendar dnevnik in ti že sama beseda pove, da moraš to dnevno pisat."
     "Aaaaaaaa..."
     Kaj hitro sva zaključili debato, ker je že po mojem izrazu hitro ugotovila, da iz te moke ne bo kruha, da mati ne piše dnevno...niti tedensko...ni kej, se bom potrudila, da bodo mesečni zapisi, sem rekla...samo z glavo je zmajala in sva se prijateljsko razšli.
     Pa dobro, se bom potrudila. Bom se skušala čim bolj redno ustaviti tudi na blogu, da ne bo samo gmail in fejs dobival mojih črk. bom tokrat predstavila mojo drugo ustvarjalno ljubezen...novo, svežo, še skoraj nedolžno...papirčkanje! Jaaaaaa, čisto sem noter padla, skoraj sem kvačko odložila, pletilke itak spijo poletno spanje. Tudi na internetu ne zbiram zgolj idej za nitkanje, ampak iščem spletne trgovine s ponudbo za papirčkanje. Saj nikoli nisem niti razmiščljala, da bom kdaj to delala, ampak ko sem iskala lesene ročaje za moje kvačkane torbice, sem naletela na spletno trgovino Rayher, nekaj časa samo ročaje kuporala po principu klikni, kupi, zapri, potem pa me je firbc matral, kaj vse prodajajo in bil je čas zbiranja prednaročil za "Sizzixa"...kaj za vraga pa je to, sem se vprašala. In kaj kmalu ogotovila, da je stvar zanimiva...a ne bi tudi jaz naročila tega strojčka? In sem par dni cincala...bi...ne bi...bi...ne bi...BOM! In evo, prvi korak do usodne ljubezni sem nardila...ampak strojček brez šablon, kaj češ z njim...pa sem začela...malo tu, malo tam, malo po bolšjakih, malo po trgovinah...pa sem odkrila Ustvarjalni dotik, pa hobby&art, pa zdaj še Mavelu...povsod prijazni, polni lepih uporabnih materijalov, štanc, šablon, štampiljk, papirjev, rožic, trakcev,...ma ni da ni...ej, vam rečem, to je kot droga, ko začneš, ne moreš nehat...edino suša v denarnici te ustavi :D
     No in zdaj kot vsako ljubezen tudi jaz svojo lepo negujem, pridno ustvarjam, počasi nakupujem in polnim zaloge potrebnega, seveda tudi pridno prodajam...tako to gre pri nas v Malem Mavričnem Raju. Dragi moji, nekaj vam jih nalimam zdaj tukaj, tako, za pokušino...kaj več pa na fejsu, na moji strani Mali Mavrični Raj.

Zdej pa lepo v senčko, vsi...danes je zunaj peklensko :)









ponedeljek, 27. maj 2013

...delo, delo, samo delo...

Vem ja, komaj sem ustvarila blog in spisala uvodne besede, že sem poniknila med pozabljene. Pa nisem pozabljena, sploh ne, če sodim po telefonskih klicih na telefoninu in po klikih na fejsbuku. Le blog je moral čakat, ker ni tukaj nikogar, ki bi me cukal za rokav.

Med vseki kliki in klepeti pa treba tudi kaj delat. Nekaj neobhodno potrebnih stvari, da družina funkcionira, a o kuhanju in likanju kdaj drugič. Nekaj za dušo in finančno neodvisnost, o tem pa danes in zdaj. Da je kvačkanje in pletenje moja stara velika ljubezen, ne morem skrit in to ve marsikdo. Je pa bila ta ljubezen nekaj časa globoko potlačena tja med prah in naftalin, ker so imeli otroci in služba enostavno prednost. Potem je udarila bolezen in za nekaj časa onesposobila roke, takrat sem se v sebi dokončno poslovila od svoje ljubezni. ni mi bilo lahko v duši, ampak kar se mora, se pač mora. Potem prva operacija, potem druga operacija in končni rezultat skoraj odličen, leva roka kot nova, desno so sicer operaterji pokvarili, ampak če je volja je tudi moč in po prvih poskusih in novem prijemu kvačke in pletilk v roke je delo steklo :) aaaaaaaaaaaah božansko, prvi šal...pa kapa...pa še en šal...pa pulover za hčerke...pa božična darila za vsakogar nekaj, pa gamaške za male sončke...toooooooooooo, spet lahko delam, kar imam najraje. Pa kaj, če počasneje kot nekoč, pa kaj, če drugače kot nekoč, pa kaj, če kljub bolečinam uživam...

In med vsemi užitki sem se nekega dne odpravila čez mejo v Italijo ( saj ne, da imam par sto metrov do meje :P ) in med nakupovanjem blaga za šivanje prefirbcam tudi vse, kaj je novega na policah. Med literaturo za ustvarjanje mi je pogled obstal na mali knjižici s kvačkanimi torbicami, mah, nč posebnega. Pa mi prodajalec reče, da če želim poskusiti kaj novega, ima tudi materijal za tiste torbice, ima tudi "fetucio". Pokaže mi velike kolute širokih trakov različnih maetirjalov, različnih barv...iz tega naj bi skvačkala torbico????? Ma tip se verjetno heca, odložim knjižico in grem domov. Moj naslednji obisk trgovine je bil kmalu za tem. Spet popasem firbec, kaj ima novega in spet se prlepim na tisto knjižico...naključje? Pogledam v košaro s trakovi...kupim kilogram fetucie ( ja, na kilo se tole kupuje ) kupim par ročajev in grem domov. Hja, ok, kaj pa kvačka???? treba desetko, doma je nimam...hop nazaj po kvačko, zvečer pa prvi poskus...uspešen, zaspala sem zadovoljna. Ma ko se zdaj, po petnajstih skvačkanih torbicah ozrem na prvo, je tako simpl, tako nedolžna v svoji preprostosti...

Ja, zdaj jih je že veliko, nekatere še doma, nekatere se potepajo z novimi lastnicami po svetu, tudi v tujini, ja. Obožujem jih moje kvačkanke, vsaka je bila narejena s svojo energijo :) zato je vsaka unikum :) Tudi današnja, srebrna večerna torbica je nekaj ekstra...

Aaaaaaah, ljubim delo...


 




 





 




petek, 17. maj 2013

...in rodil se je v mukah...

Hja, tako je to, če si rojen davnega leta 70', ko še ni bilo računalnika na vasi, kaj šele, da bi imela vsaka hiša svojega ali celo vsak član družine svojega. Rodil se je v mukah tale blog, ampak če imaš ob sebi najstnico, ki obvlada sceno na ekranu, se rojstvo zaključi z lupčkom :) Hvala angel moj, brez tebe bi še zdaj rojevala :) blog namreč...pa še vprašanje, če bi zdaj živel. No, ampak zdaj je tukaj, zdaj je moj, zdaj je naš...

Zakaj sem ga ustvarila? Zato, ker sem preprosto klepetulja, ki je večkrat ja kot ne sama v svojem ustvarjalnem kotičku in včasih zapaše deliti misel ali dve še s kakšno umetniško dušo. Včasih zapaše kaj lepega deliti z drugimi, včasi zapaše deliti z drugimi tudi kaj manj prijetnega...in ker je facebook zelo zasičena frekvenca, kjer sem sicer prisotna, sem se odločila odpreti svoj blog. Ja priznam, malček treme je, malček tistega prijetnega ščemenja v trebuhu, ker se odpira nov svet...ampak ker ga gledam skozi čisto okno, verjamem, da bo obzorje mavrično...

Pa radi se imejte do naslednjič...